Učenci osnovne šole Ankaran, ki obiskujemo izbirna predmeta Kemija v okolju in Poskusi v kemiji, smo se v letošnjem šolskem letu pridružili evropskemu projektu »Pirati plastike« (PLASTIC PIRATES – GO EUROPE), ki je nastal na pobudo nemškega Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave in v sodelovanju s portugalskim Ministrstvom za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo ter slovenskim Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

 Cilj projekta je dvigniti raven ozaveščenosti o pomenu zaščite naših morij in rek, ki so eden od pomembnejših naravnih virov in izpostaviti dodano vrednost mednarodnega raziskovalnega sodelovanja.

 V letošnjem letu so se v okviru sheme »Zdrava Evropa – Misija zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode« projektu  pridružile še Španija, Belgija, Italija, Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Litva in Grčija.

V okviru projekta je bila naša naloga vzorčenje plastike in mikroplastike  ob in v reki Rižani. Zavedamo se namreč, da plastični odpadki, ki onesnažujejo reke in obale rek, prej ali slej končajo v morju in s tem prispevajo k onesnaženju morij in oceanov s plastiko in mikroplastiko.  Podatke, ki smo jih pridobili pri terenskem delu, pa moramo objaviti v skupni evropski bazi podatkov. Ta baza podatkov je nato osnova odločevalcem EU za sprejemanje zakonodaje na področju varovanja voda pred onesnaženjem.

V soboto, 12. 11. 2022, smo se učenci z mentoricama Jano Štok in Danijelo Ogrin odpeljali do lokacije, ki sta jo učiteljici izbrali za vzorčenje, in sicer pri restavraciji Al Mulin (koordinatne točke vzorčenja: 45.558859, 13.782198).

Na lokaciji smo se razdelili v štiri skupine (A, B, C in D), učiteljici pa sta dodelili naloge posameznim skupinam.

Skupina A je pobirala smeti na določenih območjih na obrežju reke Rižane. Predvideno je bilo, da se obrežje razdeli na tri območja (dno brežine, vrh brežine in zaledje reke), na vsakem območju pa zariše tri kroge polmera 1,5 m, medsebojno oddaljene 20 m, v tako določenih krogih pa se temeljito pobere vse odpadke. Skupina A je naletela na težavo, saj zaradi strmega rečnega brega vzorčenje na dnu brežine ni bilo mogoče. Zato je skupina izvedla vzorčenje samo v območju B (vrh brežine) in C (zaledje reke). Ob koncu pobiranja smo vse smeti razporedili v določene skupine (papir, cigaretni ogorki, plastika, kovina, steklo, ostanki hrane, ostalo) in jih prešteli. Največ je bilo plastike (ostanki lončkov, v katerih prodajajo rastline za presajanje) in bioloških odpadkov (ostanki koruze), saj so v neposredni bližini polja. Učenci skupine A so pri delu za zaščito  uporabljali rokavice, smeti pa so zlagali v plastične vreče.

Skupina B je pobirala  odpadke na določenem odseku rečne brežine, in sicer v dolžini 100 m in širini 6 m. Po končanem delu je skupina pobrane odpadke podrobno razvrstila in stehtala skupno količino odpadkov, nato pa še količino plastičnih odpadkov. Pri delu smo za zaščito uporabljali rokavice. 

Skupina C je bila zadolžena za vzorčenje mikroplastike v reki Rižani s pomočjo posebne mreže, ki nam je bila posredovana s strani Nacionalnega inštituta za biologijo. Mrežo, na kateri sta bili pritrjeni dve plastenki, tako da se ni povsem potopila, sta učenca spustila z mostu. Vzorčenje je bilo nekoliko oteženo zaradi nizkega vodostaja reke in je zato potekalo eno uro.  Učenca sta med tem časom določila še hitrost reke na mestu vzorčenja, in sicer sta merila   čas, ki ga je potrebovala palica, da je pripotovala z ene strani mostu na drugo. Pri določanju je bilo včasih težko določiti končno točko poti, saj je tok palico prinesel na različne pozicije. Obenem sta tudi opazovala plavajoče odpadke v določenem časovnem obdobju. Ugotovila sta, da plavajočih odpadkov ni bilo. V mreži ni bilo vidnih plastičnih odpadkov, temveč zgolj nekateri organski odpadki (listje, vejice, mrčes). Mrežo smo posušili in poslali na Morsko biološko postajo, kjer bodo podrobno pregledali vsebino.

Skupina D je bila zadolžena za dokumentiranje in fotografiranje dela ostalih skupin. Določili smo koordinate mesta vzorčenja in preverili, kakšno je bilo vreme  v tednu pred vzorčenjem (ni bilo ekstremnih vremenskih pojavov – obilnejših padavin, neurij, suše …).

 Posneli smo tudi fotografije večjih odpadkov, ki jih ni bilo mogoče odstraniti, in odpadkov, ki so jih učenci videli izven območij, ki so bila določena za vzorčenje. Ti odpadki so bili na primer cevi, lonci za rastline, oblačila, velik betonski sod, plastične mreže, kartoni, stiropor, velike vrečke, kantica za olje …

Skupina je razmišljala tudi o izvoru odpadkov in ugotovila, da so nekateri odpadki posledica gradbenih del ob restavraciji in na parkirišču (plastična mreža, ki se delno drži zidu, delno pa že odstopa, cevi, rokavice ...). V času vzorčenja je na parkirišče prišel tudi vzdrževalec okolja restavracije, ki je s pihalnikom čistil tako parkirišče kot dvorišče restavracije.

Drugi odpadki (plastični lončki za rastline) so najverjetneje vezani na poljedelsko dejavnost, saj so bile v lončkih po vsej verjetnosti rastline, ki so jih kmetovalci presadili na njivo. Nedopustno se nam zdi, da teh odpadkov niso odnesli do kontejnerjev, ki so oddaljeni le dobrih 100 m, ampak so jih z njive preprosto zalučali na rečno obrežje. 

Nekateri odpadki so nas navedli na misel, da so povzročitelji lahko tudi naključni obiskovalci obrežja ali pa sprehajalci, ki so za seboj pustili na primer ovitke bonbonov, lončke za enkratno uporabo, pločevinko piva … 

Glede na naše ugotovitve menimo, da je potrebno še veliko narediti na področju ozaveščanja ljudi, ki bi morali postati odgovornejši do okolja in se zavedati, da vsaka naša dejavnost prispeva k onesnaženju našega planeta. Imamo pa samo ta planet  − našo Zemljo.

Nikita Averyanov, član skupine D

Danijela Ogrin, mentorica