V teh prelepih, toplih jesenskih dneh nas je v vrtcu obiskal čisto pravi ježek – no ja, bil je tako velik, da bi mu lahko rekli jež.

Ko je Tanja  ježa v vsaki skupini vzela iz steklenega terarija je veselo opazoval otroke in otroci njega. Otroci so bili zelo pogumni in so ga potipali, se dotaknili njegovih bodic ter ugotovili, da so zelo trde in ostre, po trebuščku pa mu raste mehka dlaka. Opazovali so, kako miga s smrčkom, kako voha okoli sebe, še bolj pa jih je presenetilo njegovo glasno pihanje, ko se je naveličal številnega dotikanja.

Otroci so skušali ugotoviti, kaj jež je, ponudili so mu jabolko in hruško, ki ga nista preveč zanimala. Izvedeli so tudi, da si jabolk in hrušk ne nabada na bodice, rad pa poje tudi kakšnega polža, deževnika ali hrošča, predvsem pa obožuje mačjo hrano. Sedaj je jesen in jež se pripravlja na zimski počitek ter pridno je in že počasi gradi svoj prostor za zimsko spanje.

Vse skupine so se veselo poslovile od jesenskega gozdnega obiskovalca, nato pa svoja doživetja prenesle na področje umetnosti.